Translations by Damir Jerovšek
Damir Jerovšek has submitted the following strings to this translation. Contributions are visually coded: currently used translations, unreviewed suggestions, rejected suggestions.
| 1598. |
If you are running server software on your Ubuntu system (such as a web server, or an \acronym{FTP} server), then you will need to open the ports these services use. If you are not familiar with servers, you will likely not need to open any additional ports.
|
|
| 2013-05-26 |
Če na svojem sistemu Ubuntu izvajate strežniške programe (kot je spletni strežnik ali strežnik \acronym{FTP}), boste morali odpreti vrata, ki jih te storitve uporabljajo. Če strežnikov ne uporabljate, vam verjetno dodatnih vrat ne bo treba odpirati.
|
|
| 1600. |
The \tab{simple} tab can be used to allow access on a single port, and the \tab{Advanced} tab can be used to allow access on a range of ports.
|
|
| 2012-09-06 |
Zavihek \tab{enostavno} lahko uporabite za omogočitev dostopa na enih vratih in zavihek \tab{Napredno} lahko uporabite, da omogočite dostop do obsega vrat.
|
|
| 1603. |
You may wish to protect your sensitive personal data \dash for instance, financial records \dash by encrypting it. Encrypting a file or folder essentially ``locks'' that file or folder by encoding it with an algorithm that keeps it scrambled until it is properly decoded with a password. Encrypting your personal data ensures that no one can open your personal folders or read your private data without your authorization through the use of a private key.
|
|
| 2012-09-06 |
Morda boste želeli občutljive osebne podatke, kot so na primer finančni zapisi zaščititi s šifriranjem. Šifriranje datoteke ali mape v bistvu to mapo ``zaklene'' s kodiranjem z uporabo algoritma, ki jo obdrži premešano, dokler ni pravilo odkodirana z geslom. Šifriranje vaših osebnih podatkov zagotovi, da nihče drug ne more odpreti vaših osebnih map ali brati osebnih podatkov brez vašega dovoljenja preko uporabe zasebnega ključa.
|
|
| 1604. |
Ubuntu includes a number of tools to encrypt files and folders. This chapter will discuss two of them. For further information on using encryption with either single files or email, see Ubuntu Community Help documents at \href{https://help.ubuntu.com/community}{https://help.ubuntu.com/community}.
|
|
| 2012-09-06 |
Ubuntu vključuje številna orodja za šifriranje datotek in map. To poglavje bo razpravljajo o dveh takih orodjih. Za nadaljnje podatke o uporabi šifriranja za posamezne datoteke ali e-pošto si oglejte dokumente pomoči skupnosti Ubuntu na \href{https://help.ubuntu.com/community}{https://help.ubuntu.com/community}.
|
|
| 1608. |
If you have not chosen to encrypt a user's entire home folder, it is possible to encrypt a single folder \dash called \filepath{Private} \dash in a user's home folder. To do this, follow these steps:
|
|
| 2012-09-06 |
Če niste izbrali šifriranje uporabnikove domače mape, je mogoče šifrirati eno mapo, imenovano \filepath{Zasebno} v uporabnikovi domači mapi. Za to sledite naslednjim korakom:
|
|
| 1613. |
Record both passphrases in a safe location. \emph{These are required if you ever have to recover your data manually.}
|
|
| 2012-09-06 |
Obe šifrirni frazi shranite na varno mesto. \emph{Ti sta zahtevani, če boste kdaj morali ročno obnoviti podatke.}
|
|
| 1615. |
After the \filepath{Private} folder has been set up, any files or folders in it will automatically be encrypted.
|
|
| 2012-09-06 |
Ko ste nastaviti mapo \filepath{Zasebno}, bodo vse datoteke in mape v njej samodejno šifrirane.
|
|
| 1620. |
Sometimes, things may not work as they should. Luckily, problems that are encountered while working with Ubuntu are often easily fixed. Below, we offer a guide for resolving the basic problems that users may encounter while using Ubuntu. If you need any additional help beyond what this chapter provides, take a look at other support options that are discussed in \seclink{sec:finding-additional-help-and-support} later in this book.
|
|
| 2012-09-06 |
Včasih morda stvari ne bodo delovale, kot bi morale. Na srečo je mogoče težave, na katere naletite med delom z Ubuntujem, pogosto enostavno popraviti. Spodaj ponujamo vodnik za razrešitev osnovnih težav, na katere lahko uporabniki naletijo med uporabo Ubuntuja. Če potrebujete dodatno pomoč prek obsega tega poglavja, si oglejte druge možnosti podpore, ki so opisane v \seclink{sec:finding-additional-help-and-support} kasneje v tej knjigi.
|
|
| 1622. |
The key to an effective troubleshooting is to work slowly, complete all of troubleshooting steps, and to document the changes that you make to Ubuntu. This way, you will be able to undo your work, or give fellow users the information about your previous attempts in cases when you need to turn to the community for support.
|
|
| 2012-09-06 |
Ključ do učinkovitega odpravljanja težav je počasno delo, popolna izvedba vseh korakov odpravljanja težav in zapis sprememb, ki jih naredite v Ubuntuju. Na ta način boste lahko svoje delo razveljavili, ali pa drugim uporabnikom podali podatke o svojih prejšnjih poskusih v primeru, da se morate za podporo obrniti k skupnosti.
|
|
| 1623. |
Ubuntu fails to start after I've installed Windows
|
|
| 2012-09-06 |
Ubuntu se ne zažene potem, ko sem namestil/a Windows
|
|
| 1627. |
First, insert your Ubuntu \acronym{CD} into your computer and then restart it, making sure to have your computer start from the \acronym{CD} (see \chaplink{ch:installation}). Next, choose your language (\eg, English) and select \menu{Try Ubuntu}. Once Ubuntu starts, click on the top-most icon in the Launcher (the Dash icon). Then, search for \userinput{Terminal} using the search box and then select Terminal in the search results. A window should open with a blinking prompt line. Enter the following, and press Enter:
|
|
| 2012-09-06 |
Najprej vstavite \acronym{CD} Ubuntu v računalnik in ga ponovno zaženite ter se prepričajte, da se bo računalnik zagnal s \acronym{CD}-ja (oglejte si \chaplink{ch:installation}). Nato izberite jezik Slovenščina in izberite \menu{Preizkusi Ubuntu}. Ko se Ubuntu zažene, kliknite na najvišjo ikono v zaganjalniku (ikono pregledne plošče). Nato z iskalnim poljem iščite \userinput{Terminal} in nato med rezultati iskanje izberite Terminal. Odpreti bi se moralo okno z utripajočo vrstico poziva. Vnesite naslednje in pritisnite Enter:
|
|
| 1648. |
To start the Recovery mode, shut down your computer and then start again. As the computer starts up, press \keystroke{Shift}. Select the \menu{Recovery mode} option using the arrow keys on your keyboard. Recovery mode should be the second item in the list. \screenshot{07-troubleshooting-grub-boot-screen.png}{ss:grub-boot-screen}{This is the grub screen in which you can choose recovery mode.}
|
|
| 2012-09-06 |
Za začetek obnovitvenega načina ponovno zaženite računalnik. Medtem, ko se računalnik zaganja, pritisnite \keystroke{Shift}. S smernimi tipkami na tipkovnici izberite možnosti \menu{Obnovitveni način}. Obnovitveni način bi moral biti drugi na seznamu. \screenshot{07-troubleshooting-grub-boot-screen.png}{ss:grub-boot-screen}{To je zaslon grub, kjer lahko izberete obnovitveni način.}
|
|
| 1659. |
If you've deleted a file by accident, you may be able to recover it from Ubuntu's trash folder. This is a special folder where Ubuntu stores deleted files before they are permanently removed from your computer.
|
|
| 2012-09-06 |
Če ste datoteko izbrisali po nesreči, jo morda lahko obnovite iz Ubuntujeve mape smeti. To je posebna mapa, kjer Ubuntu shranjuje izbrisane datoteke, preden so trajno odstranjene z vašega računalnika.
|
|
| 1667. |
Over time, Ubuntu's software packaging system can accumulate unused packages and temporary files. These temporary files, also called caches, contain files from all of the packages that you have installed. Over time this cache can grow quite large. Cleaning out the cache allows you to reclaim space on your computer's hard drive for storing your documents, music, photographs, or other files.
|
|
| 2012-09-06 |
Čez čas lahko Ubuntujev sistem pakiranja programov nabere neuporabljene pakete in začasne datoteke. Te začasne datoteke, ki se pogosto imenujejo tudi predpomnilnik, vsebujejo datoteke iz vseh paketov, ki ste jih namestili. Čez čas lahko ta predpomnilnik postane precej velik. Počiščenje predpomnilnika vam omogoča spraznitev prostora na trdem disku računalnika za shranjevanje dokumentov, glasbe, fotografij ali drugih datotek.
|
|
| 1677. |
Many of the formats used to deliver rich media content are \emph{proprietary}, meaning they are not free to use, modify, or distribute with an open-source operating system like Ubuntu. Therefore, Ubuntu does not include the capability to use these formats by default; however, users can easily configure Ubuntu to use these proprietary formats. For more information about the differences between open source and proprietary software, see \chaplink{ch:learning-more}.
|
|
| 2012-09-06 |
Veliko vrst datotek za dostavljanje bogatih predstavih vsebin je \emph{lastniških}, kar pomeni, da jih ni mogoče prosto uporabljati, spreminjati ali distribuirati z odprtokodnim sistemom, kot je Ubuntu. Zato Ubuntu privzeto zmožnosti za uporabo teh vrst datotek privzeto ne podpira. Vendar lahko Ubuntu enostavno nastavite, da uporablja te lastniške vrste datotek. Za več podrobnosti o razlikah med odprtokodniki in lastniškimi programi si oglejte \chaplink{ch:learning-more}.
|
|
| 1678. |
If you find yourself in need of a proprietary format, you may install the files necessary for using this format from the Ubuntu Software Center. Ensure that you have Universe and Multiverse repositories enabled before continuing. See the \seclink{sec:software-sources} section to learn how to do this. When you are ready to continue, install the necessary software as follows:
|
|
| 2012-09-06 |
Če ugotovite, da potrebujete lasntiški kodek, lahko zahtevane datoteke namestite iz Programskega središča Ubuntu. Pred nadaljevanjem se prepričajte, da imate omogočena vira Universe in Multiverse. Za navodila, kako to storiti, si oglejte \seclink{sec:software-sources}. Ko ste pripravljeni za nadaljevanje, namestite zahtevano programsko opremo:
|
|
| 1685. |
The image on every monitor is composed of millions of little colored dots called pixels. Changing the number of pixels displayed on your monitor is called ``changing the resolution.'' Increasing the resolution will make the displayed images sharper, but will also tend to make them smaller. The opposite is true when screen resolution is decreased. Most monitors have a ``native resolution,'' which is a resolution that most closely matches the number of pixels in the monitor. Your display will usually be sharpest when your operating system uses a resolution that matches your display's native resolution.
|
|
| 2012-09-06 |
Slika na zaslonu je sestavljena iz milijonov majhnih pik, ki se imenujejo točke. Sprememba števila točk, ki so prikazane na zaslonu, se imenuje ``sprememba ločljivosti''. Povečanje ločljivosti bo naredilo prikazane predmete ostrejše, vendar jih bo hkrati pomanjšalo. Ob zmanjšanju ločljivosti je učinek obraten. Večina zaslonov ima ``lastno ločljivost'', ki se najboljše ujema s številom točk na zaslonu. Vaš zaslon bo običajno najostrejši, če je ločljivost operacijskega sistema enaka lastni ločljivosti zaslona.
|
|
| 1686. |
The Ubuntu configuration utility \application{Displays} allows users to change the resolution. Open it by clicking on the \menu{session indicator} and then on \menu{Displays\ldots}. The resolution can be changed using the drop-down list within the program. Picking options higher up on the list (for example, those with larger numbers) will increase the resolution.
|
|
| 2013-05-08 |
Nastavitveno orodje \application{Zasloni} vam omogoča spremembo ločljivosti. Odprite ga s klikom na \menu{kazalnik seje} in nato na \menu{Zasloni \ldots} Ločljivost lahko spremenite s spustnim seznamom v programu. Izbira možnosti višje na seznamu (na primer tiste z večjimi številkami) bo povečala ločljivost.
|
|
| 1690. |
Ubuntu is not working properly on my Apple MacBook or MacBook Pro
|
|
| 2012-09-06 |
Ubuntu na mojem prenosniku Apple MacBook ali MacBook Pro ne deluje pravilno
|
|
| 1692. |
When installed on notebook computers from Apple \dash such as the MacBook or MacBook Pro \dash Ubuntu does not always enable all of the computer's built-in components, including the iSight camera and the Airport wireless Internet adapter. Luckily, the Ubuntu community offers documentation on fixing these and other problems. If you are having trouble installing or using Ubuntu on your Apple notebook computer, please follow the instructions at \url{https://help.ubuntu.com/community/MacBook}. You can select the appropriate guide after identifying your computer's model number. For instructions on doing this, visit the web page above.
|
|
| 2012-09-06 |
Ko je nameščen na prenosnike podjetja Apple, kot je na primer MacBook ali MacBook Pro, Ubuntu vseh računalnikovih vgrajenih sestavnih delov, vključno s kamero iSight in brezžično kartico ne omogoči vedno. Skupnost Ubuntu zagotavlja dokumentacijo, kako omogočiti te sestavne dele in popraviti druge težave. Če imate težave z nameščanjem ali uporabo Ubuntuja na vašem prenosniku Apple, sledite navodilom na \url{https://help.ubuntu.com/community/MacBook}. Po določitvi številke modela vašega računalnika lahko izberete ustrezen vodnik. Za navodila, kako to storiti, obiščite spletno stran zgoraj.
|
|
| 1695. |
When installed on netbook computers from Asus \dash such as the EeePC \dash Ubuntu does not always enable all of the computer's built-in components, including the keyboard shortcut keys and the wireless Internet adapter. The Ubuntu community offers documentation on enabling these components and fixing other problems. If you are having trouble installing or using Ubuntu on your Asus EeePC, please follow the instructions at \url{https://help.ubuntu.com/community/EeePC}. This documentation page contains information pertaining specifically to EeePC netbooks.
|
|
| 2012-09-06 |
Ko je nameščen na prenosnike podjetja Asus, kot je na primer EeePC, Ubuntu vseh računalnikovih vgrajenih sestavnih delov, vključno s tipkami bližnjic tipkovnice in brezžično kartico ne omogoči vedno. Skupnost Ubuntu zagotavlja dokumentacijo, kako omogočiti te sestavne dele in popraviti druge težave. Če imate težave z nameščanjem ali uporabo Ubuntuja na vašem Asus EeePC, sledite navodilom na \url{https://help.ubuntu.com/community/EeePC}. Ta stran dokumentacije vsebuje informacije, ki se nanašajo posebej na prenosnike EeePC.
|
|
| 1696. |
To enable many of the features and Function Keys, a quick fix is to add ``acpi\_osi=Linux'' to your grub configuration. From the Terminal
|
|
| 2012-09-06 |
Za omogočitev veliko zmožnosti in funkcijskih tipk je hiter popravek dodajanje ``acpi\_osi=Linux'' v vašo nastavitev grub. V terminalu vpišite
|
|
| 2012-09-06 |
Za omogočitev veliko zmožnosti in funkcijskih tipk je hiter popravek dodajanje ``acpi\_osi=Linux'' v vašo nastavitev grub. V terminalu
|
|
| 1707. |
Ubuntu occasionally has difficulties running on certain computers, generally when hardware manufacturers use non-standard or proprietary components. The Ubuntu community offers documentation to help you troubleshoot many common issues that may arise from this situation, including problems with wireless cards, scanners, mouse and printers. You can find the complete hardware troubleshooting guide on Ubuntu's support wiki, accessible at \url{https://wiki.ubuntu.com/HardwareSupport}. If your hardware problems persist, please see \seclink{sec:troubleshooting:getting-more-help} for more troubleshooting options or information on obtaining support or assistance from an Ubuntu user.
|
|
| 2012-09-06 |
Ubuntu ima občasno težave z izvajanjem na določenih računalnikih. Ponavadi, ko proizvajalci strojne opreme uporabljajo nestandardne ali lastniške stavne dele. Skupnost Ubuntu zagotavlja dokumentacijo za pomoč pri odpravljanju veliko pogostih težav, vključno s težavami z brezžičnimi karticami, optičnimi bralniki, miškami in tiskalniki. Celoten vodnik odpravljanja težav s strojno opremo najdete na podpornem wikiju Ubuntu, ki je na voljo na \url{https://wiki.ubuntu.com/HardwareSupport}. Če se težave s strojno opremo nadaljujejo, obiščite \seclink{sec:troubleshooting:getting-more-help} za več možnosti odpravljanja težav ali podatkov, kako dobiti podporo ali pomoč uporabnikov Ubuntuja.
|
|
| 1715. |
Ubuntu is open source software. Open source software differs from proprietary software \dash software whose source code is not freely available for modification or distribution by anyone but the rightsholder. \marginnote{The \define{source code} of a program is the collection of files that have been written in a computer language to make the program.} Microsoft Windows and Adobe Photoshop are examples of proprietary software. \marginnote{\define{Proprietary software} is software that cannot be copied, modified, or distributed freely.}
|
|
| 2012-09-06 |
Ubuntu je odprtokoden program. Odprtokodni programi se razlikujejo od lastniških programov \dash programov katerih izvorna koda ni prosto dostopna za spreminjanje ali distribucijo za kogarkoli, razen za lastnika pravic. \marginnote{\define{Izvorna koda} programa je zbirka datotek, ki so bile napisane v računalniškem jeziku in so potrebne za ustvarjanje programa.} Primera lastniških programov sta Microsoft Windows in Adobe Photoshop. \marginnote{\define{Lastniški program} je program, ki se ga ne sme kopirati, spreminjati ali prosto distribuirati.}
|
|
| 1716. |
Unlike proprietary software applications, the software included with Ubuntu is specifically licensed to promote sharing and collaboration. The legal rules governing Ubuntu's production and distribution ensure that anyone can obtain, run, or share it for any purpose she or he wishes. Computer users can modify open source software like Ubuntu to suit their individual needs, to share it, to improve it, or to translate it into other languages \dash provided they release the source code for these modifications so others can do the same. In fact, the terms of many open source licensing agreements actually make it illegal not to do so. For more information regarding Ubuntu's software licensing standards, see \url{http://www.ubuntu.com/project/about-ubuntu/licensing}.
|
|
| 2013-09-30 |
Za razliko od lastniških programov so programi, vključeni v Ubuntu, licencirani z namenom, da bi spodbujali deljenje in sodelovanje z drugimi. Pravna pravila, ki upravljajo s proizvodnjo in distribucijo Ubuntuja, zagotavljajo, da ga lahko kdorkoli dobi, zaganja ali deli z drugimi s katerim koli namenom. Računalniški uporabniki lahko odprtokodne programe, kot je Ubuntu, spremenijo, da ustrezajo njihovim potrebam, jih delijo z drugimi, jih izboljšajo ali jih prevedejo v druge jezike, če izdajo izvorno kodo teh sprememb, da lahko drugi gradijo na njihovih spremembah. Pogoji mnogih odprtokodnih dovoljenj zapovedujejo izdajo spremenjene kode. Za več podrobnosti o običajnih dovoljenjih Ubuntujevih programov si oglejte spletno stran \url{http://www.ubuntu.com/project/about-ubuntu/licensing}.
|
|
| 1725. |
The most significant difference between Debian-based and Red Hat-based distributions is the system each uses for installing and updating software. These systems are called ``package management systems.'' \marginnote{\define{Package management systems} are the means by which users can install, remove, and organize software installed on computers with open source operating systems like Ubuntu.} Debian software packages are \acronym{deb} files, while Red Hat software packages are \acronym{rpm} files. The two systems are generally incompatible. For more information about package management, see \chaplink{ch:software-management}.
|
|
| 2013-05-08 |
Najpomembnejša razlika med distribucijami osnovanimi na Debianu in Red Hatu je sistem, ki jih uporabljajo za nameščanje in posodabljanje programov. Ti sistemi se imenujejo ``sistemi za upravljanje paketov.'' \marginnote{\define{Sistemi za upravljanje paketov} zagotavljajo način, s katerim lahko uporabnik namesti, odstrani in organizira programe, ki so nameščeni na odprtokodnih operacijskih sistemih, kot je Ubuntu.} Programski paketi Debian so datoteke \acronym{deb}, programski paketi Red Hat so datoteke \acronym{rpm}. Ta dva sistema sta v splošnem nezdružljiva. Za več podrobnosti o upravljanju paketov si oglejte \chaplink{ch:software-management}.
|
|
| 1733. |
Ubuntu features a graphical user interface (\gls{GUI}) based on the open source \acronym{GNOME} desktop. As we explained in \chaplink{ch:the-ubuntu-desktop}, a ``user interface'' is a collection of software elements \dash icons, colors, windows, themes, and menus \dash that determines how someone may interact with a computer. Some people prefer using alternatives to \acronym{GNOME}, so they have created Ubuntu distributions featuring different user interfaces. These include:
|
|
| 2013-05-08 |
Ubuntu vsebuje grafični uporabniški vmesnik, ki je osnovan na odprtokodnem namizju \acronym{GNOME}. Kot je bilo razloženo v poglavju \chaplink{ch:the-ubuntu-desktop}, je ``uporabniški vmesnik'' zbirka različnih predmetov, kot so ikone, barve, okna, teme in meniji, ki določijo, kako se lahko nekdo sporazumeva z računalnikom. Nekateri ljudje raje uporabljajo druga grafična okolja namesto \acronym{GNOME}, zato so ustvarili distribucije Ubuntu, ki vsebujejo druge uporabniške vmesnike. Te vključujejo:
|
|
| 2012-09-08 |
Ubuntu vsebuje grafični uporabniški vmesnik, ki je osnovn na odprtokodnem namizju \acronym{GNOME}. Kot je bilo razloženo v poglavju \chaplink{ch:the-ubuntu-desktop}, je ``uporabniški vmesnik'' zbirka različnih predmetov kot so ikone, barve, okna, teme in meniji, ki določijo kako se lahko nekdo sporazumeva z računalnikom. Nekateri ljudje raje uporabljajo druga grafična okolja namesto \acronym{GNOME}, zato so ustvarili distribucije Ubuntu, ki vsebujejo druge uporabniške vmesnike. Te vključujejo:
|
|
| 1745. |
This manual does not explain the process of running a secure web server or performing other tasks possible with Ubuntu Server Edition. For details on using Ubuntu Server Edition, refer to the manual at \url{http://www.ubuntu.com/business/server/overview}.
|
|
| 2013-05-26 |
Ta priročnik ne razloži, kako zaganjati varen spletni strežnik ali izvajanje drugih nalog, ki jih je mogoče izvesti z Ubuntu Server Edition. Za podrobnosti o Ubuntu Server Edition si oglejte priročnik na \url{http://www.ubuntu.com/business/server/overview}.
|
|
| 1752. |
This derivative of Ubuntu is designed specifically for people who use computers to create and edit multimedia projects. It features applications to help users manipulate images, compose music, and edit video. While users can install these applications on computers running the desktop version of Ubuntu, Ubuntu Studio makes them all available immediately upon installation.
|
|
| 2013-05-26 |
Ta izpeljanka Ubuntuja je zasnovana za ljudi, ki računalnike uporabljajo za ustvarjanje in urejanje predstavnih projektov. Vsebuje programe, ki uporabnikom pomagajo urejati slike, sestavljati glasbo in urejati video. Medtem ko lahko uporabniki, ki izvajajo namizno različico Ubuntuja, te programe namestijo na računalnike, so v Ubuntu Studiu na voljo takoj po namestitvi.
|
|
| 1803. |
You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor (but not in any way that suggests that they endorse you or your use of the work).
|
|
| 2013-05-27 |
Delo morate priznati na način, kot ga je navedel avtor ali lastnik dovoljenja (toda ne na način, ki predlaga, da podpirajo vas ali vašo uporabo dela).
|
|
| 1805. |
Due to variance in legal code across the jurisdictions where this manual may be distributed, we are unable to include a fully translated license at this time. You may, however, read the complete, translated license online at \url{http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/legalcode}.
|
|
| 2013-05-27 |
Zaradi razlik v pravu v pristojnostih, kjer se ta vodnik razširja, trenutno ne moremo zagotoviti polno prevedena dovoljenja. Celotno prevedeno dovoljenje si lahko preberete na spletu na \url{http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/legalcode}.
|
|
| 1846. |
The captions and margin notes are set in Ubuntu, a font commissioned by Canonical and designed by Dalton Maag. It is freely available for download at \url{http://font.ubuntu.com/}.
|
|
| 2013-01-25 |
Napisi in obrobne opombe so v pisavi Ubuntu, ki jo je razvil Canonical in zasnoval Dalton Maag. Brezplačno jo lahko prejmete na \url{http://font.ubuntu.com/}.
|
|
| 1849. |
The cover and title page pictograms contain shapes taken from the Humanity icon set, available at \url{https://launchpad.net/humanity}.
|
|
| 2013-01-25 |
Naslovnica vsebuje oblike iz zbirke ikon Humanity, ki je na voljo na \url{https://launchpad.net/humanity}.
|
|
